Varstvo pred požarom
 
odgovorna oseba za izvajanje ukrepov varstva pred požarom
požarni red
načrt evakuacije
požarni načrt
ocena požarne ogroženosti
usposabljanje za varstvo pred požarom
letno praktično usposabljanje za izvajanje evakuacije
organiziranje in izvajanje požarne straže
sistem aktivne požarne
hidrantno omrežje
gasilniki
Graditev objektov in projektiranje požarne varnosti
Varnost pri delu
Promocija zdravja pri delu
Kemikalije
  Predstavitev
  Povezave
   
   
   
 
 

CVR d.o.o.
Ljubljanska cesta 62
3000 Celje
Direktor: Tomaž Plevnik
E-mail: info@cvr.si
GSM: +386 70 881 506

E-povpraševanje

 
 

 

 
  Varstvo pred požarom

Na področju izvajanja ukrepov varstva pred požarom izvajamo: 

 
  • Pogodbeno izvajanje strokovnih nalog varstva pred požarom (Odgovorna oseba za izvajanje ukrepov varstva pred požarom) na podlagi 36. člena Zakona o varstvu pred požarom;
  • Izdelava požarnih redov z vsemi prilogami;
  • Izdelava načrtov evakuacije;
  • Izdelava požarnih načrtov;
  • Izdelava ocen požarne ogroženosti;
  • Določitev vrste in števila gasilnikov kot obvezne opreme glede na požarno nevarnost in površino stavb;
  • Usposabljanje zaposlenih za varstvo pred požarom;
  • Usposabljanje in preizkus usposobljenosti za gašenje usposobljenih oseb;
  • Usposabljanje oseb, odgovornih za gašenje začetnih požarov in izvajanje evakuacije;
  • Za potrebe naročnika tudi druga usposabljanja (več o usposabljanjih za varstvo pred požarom);
  • Izvedba letnega praktičnega usposabljanja za izvajanje evakuacije iz objekta ob požaru;
  • Urejanje evidenc s področja požarne varnosti;
  • Organizacija pregledov za pridobitev poročila o brezhibnem delovanju sistema aktivne požarne zaščite (varnostna razsvetljava, javljalniki požara, detekcija plina, sprinkler sistemi, požarne lopute, odvodi dima in toplote ....);
  • Pregledi poslovnih prostorov in opravljanje notranjega nadzora nad izvajanjem ukrepov za varstvo pred požarom;
  • Izdelava navodil za posameznike, ki v objektu občasno opravljajo storitvene ali druge dejavnosti, ki lahko povzročijo požar in morajo zagotoviti požarno stražo;
  • Priprava dovoljenja za izvajanje požarno nevarnih del;
  • Komunikacija s pristojno inšpekcijo;
  • Organizacija pridobitve potrdila o brezhibnem delovanju hidrantnega omrežja in rednega tehničnega nadzora hidrantnega omrežja
  • Organizacija servisa -vzdrževanja, dobave, montaže in označitev gasilnikov;

 

ODGOVORNA OSEBA ZA IZVAJANJE UKREPOV VARSTVA PRED POŽAROM
Lastnik ali uporabnik stanovanjskih, poslovnih in industrijskih objektov je odgovoren za varstvo pred požarom. Lastnik ali uporabnik lahko pooblasti ustrezno usposobljeno fizično ali pravno osebo, ki mu je odgovorna za izvajanje ukrepov varstva pred požarom.

 

 

POŽARNI RED
Lastniki ali uporabniki objektov morajo določiti požarni red, da preprečijo nastanek požara in izboljšajo požarno varnost, ki vsebuje:

  • organizacijo varstva pred požarom, zlasti naloge in odgovornosti zaposlenih oziroma stanovalcev pri preprečevanju nastanka požara;
  • ukrepe varstva pred požarom, ki jih zahtevajo delovne in bivalne razmere, kot so prepoved kajenja, uporaba odprtega ognja ali orodja, ki iskri, tam kjer je to prepovedano;
  • odstranjevanje vseh gorljivih snovi, ki niso potrebne za nemoten potek dela iz požarno ogroženih prostorov;
  • podatek o predvidenem številu uporabnikov glede na namembnost stavbe oziroma prostorov v njej;
  • ukrepe zaradi nevarnosti eksplozije, gorljivih odpadkov, električnih, plinskih naprav in drugih virov vžiga;
  • ukrepe za varno evakuacijo in hitro intervencijo;
  • druge preventivne in aktivne ukrepe varstva pred požarom, način in kontrolo izvajanja teh ukrepov;
  • navodila za ravnanje v primeru požara, zlasti naloge in postopke za ukrepanje zaposlenih, obiskovalcev ali gostov oziroma stanovalcev ob nastanku požara, podatke o službah, ki jih je treba obvestiti o požaru ter naloge in odgovornosti zaposlenih oziroma stanovalcev po požaru;
  • vrste in načine usposabljanja zaposlenih oziroma stanovalcev.

Obvezne priloge požarnega reda pravilnika so:

  • izvleček požarnega reda;
  • navodila za posameznike;
  • evidenčni listi o rednem vzdrževanju, pregledih, preizkusih opreme, naprav in drugih sredstev za varstvo pred požarom, vgrajenih sistemov aktivne požarne zaščite ter izvajanju drugih ukrepov varstva pred požarom;
  • evidenčni listi o usposabljanju zaposlenih za varstvo pred požarom ter seznanitvi s požarnim redom;
  • evidenčni listi o požarih, eksplozijah in gasilskih intervencijah;
  • kontrolni listi.
 

 

NAČRT EVAKUACIJE
Načrt evakuacije je grafični prikaz objekta ali delov objekta s podatki, ki prikazujejo možnost urejenega gibanja oseb na varno mesto ob požaru ali drugi nevarnosti. V njem mora biti vrisan položaj posamezne sobe ali posameznega prostora oziroma točka nahajanja, evakuacijska pot, zbirno mesto, mesta, kjer so nameščene naprave, oprema in sredstva za gašenje ter položaj ročnih javljalnikov požara.
Načrt evakuacije mora biti izobešen v vsaki sobi ali v prostoru, kjer se skladno z namembnostjo objekta, zbirajo ali zadržujejo ljudje (kjer se lahko začasno zbere več kot 100 ljudi).

 

 

POŽARNI NAČRT
Požarni načrt je grafični prikaz situacije objekta in delov objekta z označenimi nevarnostmi ter sistemi, napravami in sredstvi za preventivno in aktivno požarno zaščito, s katerim se zmanjšuje nevarnost nastanka požara oziroma zagotavlja učinkovito gašenje, če do požara pride. Namenjen je uporabnikom objekta, gasilcem in drugim reševalcem. Lastnik ali uporabnik objekta mora en izvod podpisanega požarnega načrta izročiti gasilski enoti, ki opravlja javno gasilsko službo na območju objekta. .

 

 

OCENA POŽARNE OGROŽENOSTI
Namen ocene požarne ogroženosti je ugotoviti skupno oceno požarne ogroženosti vseh okolij, ki so prisotna v obravnavanem območju ter tako ugotoviti, kolikšna je dejanska ocena požarne ogroženosti okolja ali posameznega objekta. Ocenjujejo se različna okolja kot so bivalno, naravno, industrijsko in prometno. Dobljena ocena je podlaga za določitev vseh preventivnih ukrepov varstva pred požarom, ki se morajo izvajati za preprečevanje nastanka požara (izdelava požarnega načrta in načrta evakuacije, periodično usposabljanje zaposlenih za varstvo pred požarom, izvajanje praktičnih vaj evakuacije iz objekta, idr.). .

 

 

USPOSABLJANJE ZA VARSTVO PRED POŽAROM
USPOSABLJANJE ZAPOSLENIH ZA VARSTVO PRED POŽAROM
Delodajalec mora poskrbeti, da je vsak, ki je redno ali začasno oziroma občasno zaposlen pri njem, usposobljen za varstvo pred požarom ob:

  • nastopu dela;
  • premestitvi na drugo delovno mesto;
  • začetku opravljanja drugega dela;
  • spremembi ali uvajanju nove delovne opreme;
  • spremembi in uvajanju nove tehnologije.

Pri usposabljanju se mora upoštevati nove in spremenjene požarne nevarnosti, posebnosti delovnega mesta ter znanje občasno obnavljati. V objektih, kjer obstaja velika ali zelo velika požarna ogroženost, je treba zaposlene periodično usposabljati za varstvo pred požarom vsaki dve leti po opravljenem osnovnem usposabljanju; v objektih, kjer obstaja srednja ali srednja do povečana požarna ogroženost pa vsake tri leta.

USPOSABLJANJE IN PREIZKUS USPOSOBLJENOSTI ZA GAŠENJE USPOSOBLJENIH OSEB Za gašenje se zaposleni, ki lahko opravljajo požarno stražo, usposabljajo po programu, ki je predpisan za zaposlene, ter še posebej za opravljanje požarne straže tudi na podlagi programov usposabljanja in preizkusov usposobljenosti, ki morajo obsegati glede na razmere v delovnem okolju v katerem se opravlja požarna straža, nevarnosti za nastanek požara, preventivne in aktivne ukrepe varstva pred požarom, praktično uporabo vgrajenih sistemov aktivne požarne zaščite ter uporabo opreme, naprav in sredstev za gašenje požara.

Preizkus usposobljenosti za gašenje usposobljenih oseb mora obsegati najmanj poznavanje nevarnosti za nastanek požara, preventivnih ter aktivnih ukrepov varstva pred požarom ter preizkus praktične usposobljenosti za uporabo vgrajenih sistemov aktivne požarne zaščite oziroma uporabo opreme, naprav in sredstev za gašenje požarov v delovnem okolju, kjer se opravlja požarna straža.

Na tri leta se izvaja periodično usposabljanje in preizkus usposobljenosti za gašenje usposobljenih oseb, ki lahko opravljajo požarno stražo. U

SPOSABLJANJE OSEB, ODGOVORNIH ZA GAŠENJE ZAČETNIH POŽAROV IN IZVAJANJE EVAKUACIJE
Za gašenje začetnih požarov in izvajanje evakuacije se zaposleni, ki jih določi delodajalec, usposabljajo po programu, ki je predpisan za zaposlene, ter še posebej za gašenje začetnih požarov in izvajanje evakuacije tudi na podlagi programov usposabljanj, ki morajo obsegati glede na razmere v delovnem okolju, nevarnosti za nastanek požara in praktično uporabo opreme, naprav in sredstev za gašenje požara v delovnem okolju ter poznavanje načrta evakuacije.

Preizkus usposobljenosti zaposlenih obsega poznavanje nevarnosti za nastanek požara in usposobljenosti za praktično uporabo opreme, naprav in sredstev za gašenje požara v delovnem okolju. Osebe, usposobljene za gašenje začetnih požarov in izvajanje evakuacije, sodelujejo tudi pri letnem praktičnem usposabljanju za izvajanje evakuacije.

Na tri leta se izvaja periodično usposabljanje in preizkus usposobljenosti oseb, odgovornih za gašenje začetnih požarov in izvajanje evakuacije.

USPOSABLJANJE VARNOSTNIKOV IN OPERATERJEV VARNOSTNO NADZORNIH CENTROV, KI IZVAJAJO POŽARNO VAROVANJE
Varnostniki in operaterji VNC, ki izvajajo požarno varovanje, se usposabljajo za varstvo pred požarom po programu usposabljanja za izvajalce požarnega varovanja. Opraviti morajo tudi preizkus usposobljenosti iz varstva pred požarom, ki obsega tudi preizkus praktične usposobljenosti za gašenje začetnih požarov.

Periodično usposabljanje in preverjanje usposobljenosti se izvaja za varnostnike vsake tri leta po uspešno opravljenem osnovnem usposabljanju, za operaterje VNC pa na pet let.

DRUGA USPOSABLJANJA, ČE JE TAKO DOLOČENO S POSEBNIMI PREDPISI
Stanovalci v večstanovanjskih stavbah se usposabljajo za varstvo pred požarom z neobveznimi oblikami usposabljanja.

Praktično usposabljanje za izvajanje evakuacije iz večstanovanjskih stavb, za katere je treba izdelati načrt evakuacije, je treba organizirati enkrat letno v skladu s predpisi.

 

 

LETNO PRAKTIČNO USPOSABLJANJE ZA EVAKUACIJO
Lastniki ali uporabniki objektov, za katere je treba, izdelati načrt evakuacije(v katerih obstaja najmanj srednja požarna ogroženost oziroma za objekte, v katerih je hkrati lahko več kot 100 ljudi), morajo najmanj enkrat letno izvesti praktično usposabljanje za izvajanje evakuacije iz objekta ob požaru ter voditi evidenco o času, sodelujočih in načinu izvedbe usposabljanja.

 

 

ORGANIZIRANJE IN IZVAJANJE POŽARNE STRAŽE
Skladno z Zakonom o varstvu pred požarom mora požarno stražo organizirati:

  1. kdor pretaka količine nad 10 m3 lahko vnetljivih snovi in gorljivih plinov;
  2. kdor vari, uporablja odprt plamen ali orodje, ki pri uporabi proizvaja iskre, v prostoru, ki je nevaren za požar in ni posebej prilagojen za ta opravila;
  3. prireditelj javnega shoda ali prireditve, na kateri je nevarnost, da izbruhne požar ali pride do eksplozije;
  4. lokalna skupnost, lastnik oziroma upravljalec gozda ali drugega zemljišča, ko je razglašena povečana nevarnost požarov v naravnem okolju.
Požarno stražo lahko opravljajo le gasilci v skladu z zakonom, ki ureja gasilstvo, v primeru iz 1. in 2. točke iz prejšnjega odstavka pa tudi za gašenje usposobljene osebe, če ne gre za opravljanje del v objektih z najmanj srednjo do povečano požarno ogroženostjo ali v objektih, v katerih se zbira več kot 100 ljudi.

Požarna straža se mora izvajati, dokler traja povečana požarna nevarnost.

DELA, KI LAHKO POVZROČIJO POŽAR
Vsa vzdrževalna in druga dela, ki se izvajajo v poslovnih ali proizvodnih prostorih in pri katerih se: uporablja odprt ogenj; proizvaja visoka temperatura; proizvaja iskrenje; proizvajajo vnetljivi ali eksplozivni hlapi, itd. predstavljajo potencialni vir nastanka požara. V kolikor se ta dela izvajajo na delovnih mestih in v prostorih, ki niso posebej urejena, je potrebno poleg ostalih varnostnih zahtev, zagotoviti tudi požarno stražo. Požarna straža je nujen preventivni ukrep varstva pred požarom, ki mora biti načrtovan in izveden tako, da preprečuje nastanek požara in eksplozije.

Za tovrstna dela se izdelana navodila za posameznike, ki v objektu občasno opravljajo storitvene ali druge dejavnosti, ki lahko povzročijo požar in morajo zagotoviti požarno stražo. V primeru izvajanja posebnih del s povečano nevarnostjo pa se za te posameznike pripravi dovoljenje za izvajanje požarno nevarnih del, kjer se določi posebne varnostne ukrepe in naloge požarne straže v času izvajanja del.
 

 

SISTEM AKTIVNE POŽARNE ZAŠČITE
Lastnik ali uporabnik stanovanjskih, poslovnih ter industrijskih objektov si mora pred pričetkom uporabe vgrajenega sistema aktivne požarne zaščite (APZ) pridobiti potrdilo o brezhibnem delovanju sistema ter skrbeti za stalni tehnični nadzor vgrajenega sistema v skladu s tehničnimi predpisi in navodili proizvajalca. Potrdilo o brezhibnem delovanju vgrajenega sistema APZ je treba pridobiti za vsako vrsto vgrajenega sistema APZ in ga v določenih rokih obnavljati:

Vrsta vgrajenega sistema APZ  Rok za obnovitev potrdila
Sistemi za odkrivanje in javljanje požara ter alarmiranje  5 let
Naprave za odkrivanje, javljanje in gašenje v transportnih cevovodih  2 leti
Naprave za odkrivanje, javljanje prisotnosti gorljivih plinov ali par v zraku  2 leti
Vgrajeni gasilni sistemi s tekočimi gasili, plini ali praški  2 leti
Naprave za požarno vodno hlajenje s polivanjem ali škropljenjem  2 leti
Vgrajene naprave za znižanje koncentracije kisik  2 leti
Avtomatski sistemi za nadzor nad dimom in produkti zgorevanja ter odvod dima in toplot  5 let
Sistemi za vzpostavljanje nadtlaka zraka v prostorih, katerih osnovni namen je aktivna požarna zaščita  5 let
Varnostna razsvetljava v celotnem objektu  2 leti
Naprave in oprema, ki služi za pogon in krmiljenje požarnih ali gasilskih dvigal  2 leti
Drugi vgrajeni sistemi aktivne požarne zaščite  5 let
 

 

HIDRANTNO OMREŽJE
Lastnik, uporabnik ali upravljavec stanovanjskih, poslovnih ter industrijskih objektov mora pred pričetkom uporabe vgrajenega hidrantnega omrežja pridobiti potrdilo o brezhibnem delovanju hidrantnega omrežja za:

  • novo vgrajena hidrantna omrežja;
  • razširitev hidrantnega omrežja;
  • spremenjeni ali zamenjani del hidrantnega omrežja.

Lastnik, uporabnik ali upravljavec stanovanjskih, poslovnih ter industrijskih objektov mora zagotoviti redni tehnični nadzor hidrantnega omrežja. Nadzor obsega vizualni pregled in merjenje statičnega tlaka na zunanjem hidrantem omrežju.

Vizualni pregled obsega:

  • pri zunanjem hidrantnem omrežju pregled stanja hidrantov, pripadajoče opreme hidrantov, ki so predvideni za direktno gašenje, njihovih oznak in preizkus delovanja;
  • pri notranjih hidrantih stanje cevi, ročnika in tesnost;
  • pri suhih hidrantih stanje cevi in ročnika.

Po pregledu je potrebno omarice notranjega hidrantnega omrežja in omarice s pripadajočo opremo za zunanje hidrante zaplombirati. Redni tehnični nadzor se opravlja najmanj enkrat letno, dokumentacijo o nadzoru hrani lastnik, uporabnik ali upravljavec objekta. .

 

 

GASILNIKI
Lastnik, uporabnik ali upravljavec stanovanjskih, poslovnih ter industrijskih objektov mora vzdrževati gasilnike pri pooblaščenem vzdrževalcu v skladu z navodili proizvajalca. Vzdrževanje gasilnikov obsega:

  • pregled brezhibnosti delovanja gasilnika po navodilih proizvajalca;
  • servisno vzdrževanje, ki vključuje ponovno polnjenje gasilnika po uporabi in zamenjavo iztrošenih ali pokvarjenih delov gasilnika, ugotovljenih pri pregledih.
 
 
 
  Filter Urbane rešitve d.o.o.